EGES 2/2013
- IN-SITU MERJENJE TOPLOTNIH PREHODNOSTI GRADBENIH KONSTRUKCIJ
- Na odstopanje dejanske rabe energije v stavbah od načrtovane vpliva vrsta dejavnikov, na primer življenjske navade stanovalcev, toplotno tehnične lastnosti stavbnih sistemov, razlike v velikosti in lastnostih gradbenih konstrukcij. Te se odražajo v razlikah v toplotnih prehodnostih gradbenih konstrukcij. Razlika je lahko posledica razlik v snovnih lastnostih gradbenih snovi, razmer, ki vplivajo na prestop toplote s površin gradbene konstrukcije, ali izvedbe konstrukcije.
- ALI JE DELOVANJE KLIMATSKEGA SISTEMA ENERGETSKO UČINKOVITO?
- V Evropi predstavlja raba energije za delovanje klimatskih sistemov 11 % celotne električne energije in do 50 % celotne rabe energije v stavbah. Zato je v okviru evropske zakonodaje raba energije za delovanje klimatskih sistemov posebej obravnavana, tako v direktivi o učinkoviti rabi energije v stavbah (Energy Performance of Buildings Directive – EPBD 2002/91/EC) kot njeni prenovi (EPBD recast – 2010/31/EU).
- PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA Z RAZLIČNIMI ENERGENTI NA NIVOJU KORISTNE ENERGIJE
- Za večino Slovenije je značilno celinsko podnebje. Poletja so precej vroča, zime pa hladne. Tako hladne, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca celo nižja od 0 °C. Bivalne prostore v stavbah moramo zato poleti hladiti, pozimi pa ogrevati. Prostore lahko ogrevamo z obnovljivimi viri energije, fosilnimi gorivi, iz sistema daljinskega ogrevanja, s toploto iz okolice s pomočo toplotne čpalke, itn.
- RAZVOJ OBNOVOLJIVIH VIROV ENERGIJE Z VIDIKA EKONOMIJE OBSEGA
- S spodbujevalnimi mehanizmi pri podporni shemi in z ugodnimi cenovnimi gibanji za naložbe, je prišlo do povečanega investiranja v obnovljive vire energije (OVE). V letu 2012 je bilo po podatkih registra dekleracij proizvodnih virov zgrajeno 1538 novih sončnih elektrarn s skupno močjo 132,41 MW. Ekonomija obsega izjemnega povečanja rasti sončnih elektrarn ima za posledico pomanjkanje sredstev in odločitev za povečanje prispevka za OVE, ki ga plačujejo vsi odjemalci električne energije.
- PROIZVODNJA LESNIH PELET V SLOVENIJI
- V Sloveniji sta trgovanje in raba lesa v energetske namene živahna in kažeta na stalno povečevanje obsega proizvodnje in rabe. Z višanjem cen nekaterih energentov v preteklih letih je les kot domač, obnovljiv in cenovno ugoden energent pridobil na pomenu. Ugotavljamo, da je proizvodnja posameznih oblik lesnih goriv zelo lokalno organizirana. Za razliko od polen in deloma tudi sekancev je trgovanje z lesnimi peleti načeloma bolj usmerjeno na globalno tržišče.
- MOŽNOSTI UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE LESNE BIOMASE
- V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 % ozemlja in zato spada Slovenija med najbolj gozdnate države na svetu, v evropskem merilu pa se uvršča na tretje mesto, takoj za Švedsko in Finsko. Pričakuje se, da bo v prihodnosti zaradi izboljšanju življenjskega okolja in varnejše oskrbe z energijo uporaba lesne biomase strmo rasla.
